S programom lahko tudi resujemo obstojece logicne naloge (bodisi smo jih sestavili sami ali pa nasli v kaksni reviji ali na Internetu). Resitev dobimo v obliki dokaza, kjer se sklicujemo na osnovna pravila pri tabelaricnih logicnih nalogah. V glavnem obrazcu najdemo gumb resevanje, ki omogoca, da v obrazec Resevanje zapisemo podatke. Posebnost je tudi gumb XY, ki omogoca, da so podatki identicni s koordinatami, kar pride prav pri demonstriranju pravil sklepanja. Ker bomo tokrat resevali nalogo, ki smo jo najprej sestavili, je postopek enak sestavljanju in v osnovni obrazec vpisemo podatke iz naloge:

Nato preidemo na obrazec Resevanje. Najprej pritisnemo na gumb zacni. Pritisk na gumb prenos nam omogoca prenos podatkov iz obrazca Sestavljanje (ker resujemo logicno nalogo, ki smo jo ravnokar sestavili). Ce bom resevali drugace, bomo morali vse podatke vnesti v drugo tabelo glavnega obrazca (pred tem bomo pritisnili gumb resevanje) in direktno presli na obrazec Resevanje.

Pomen tipk v tem obrazcu je naslednji:

• CTRL+levi miskin gumb = vnos podatka NE.
• CTRL+desni miskin gumb = vnos predpostavke NE.
• Alt+levi miskin gumb = vnos podatka DA.
• Alt+desni miskin gumb = vnos predpostavke DA.
• Shift+levi miskin gumb = ce smo kliknili na prazno mesto, se bo vpisal ne, ce ga je mozno na tem mestu izpeljati s komplementiranjem.
• levi miskin gumb = vpise da, ce ga je mozno izpeljati iz vseh preostalih ne-jev v vrstici oz. stolpcu.
• levi miskin gumb = ce kliknemo na DA ali da, vpise ne-je na vsa prazna mesta v vrstici in stolpcu tega da-ja.
• Shift+desni miskin gumb = ce kliknem zaporedoma na dva da-ja, ki imata skupno koordinato, se vpise da na mesto, doloceno s preostalima koordinatama (ce imamo en da in en ne, pa se vpise ne).

S pritiskom na gumb shrani se nam po uspesnem resevanju podatki o poteku resevanja zapisejo na datoteko, katere ime smo podali v okencu ob opisanem gumbu.